ŠKUNDRA IN ŠKUNDR
Škundra pa je bila doma. Ko se je Škundr vrnil lačen in truden domov, ni imel nič skuhano in je bil lačen. Škundri je rekel, da tako ne bo šlo naprej, da ko bo on odšel delat v gozd mora ona zanj skuhati. »Veš kaj Škundra, jutre skuhaj fižol!« Škundra ga je ubogala in skuhala v loncu en sam fižolček. Ko se je Škundr vrnil domov utrujrn in lačen je sedel za mizo in ona mu je postregla samo z enim fižolčkom, tako da je Škundr ostal lačen. »Kaj je to Škundra zakaj je samo en fižol v krožniku ? «
»Škundr, saj si mi ukazal naj skuham fižol in sem ga ! «
» O Škundra, škundra tebe bodo še težke vrate teple « je potožil Škundr.
Drugi dan je Škundr spet odšel delat v gozd. Škundri je rekel » Škundra danes naredi -----, puhno ----- naredi« in je odšel na delo. Škundra je cel dan izdelovala -----, ko se je Škundr vrnil domov, odpre vrata vstopi v kuhinjo. povsod so se sušili lazanji po mizi, omarah, stolicah. Škundr je bil utrujen in je hotel sesti, šel je v spalnico, a tudi tam so se povsod sušili lazanji na posteljni omari …
» Ma Škundra, kaj je to, zakaj so povsod , po celi hiši lazanji «
» Škundr sej si mi naroču, da moram naredit polno lazanje in jaz sem te ubogala «
» O Škundra, Škundra, tebe bodo še težke vrata tepla « je spet obupan potožil Škundr, ki je zopet ostal lačen in utrujen.
Tretji dan je Škunder odhajal v gozd na delo in je Škundri rekel :
» Veš kaj Škundra, dons pa den ocvirke tja k zelju, ko bom jaz drva pripravljal«
Ko se je zvečer v mraku Škundr vračal z gozda je gor na Lpoču, na njuni njivi zagledal veliko vran.
» Kaj pa toliko vran dela na naši njivi « se je spraševal Škundr. Pride domov, lačen in utrujen sedeza mizo in Vpraša Škundro :
» No škundra, kje so ocvirki in zelje. «
» Ja Škundr, ocvirke sem nesla na njivo in sem jih dala zraven zelja kot si ukazal.
» O Škundra Škundra, tbe bodo še tžke vrate teple « je dejal Škunder.